O društvu

Kulturno prosvetno društvo “Bazovica” je bilo ustanovljeno oktobra 1947. leta in od takrat naprej neprekinjeno deluje.

Naloga društva je, da vzpodbuja, pomaga in razvija:

• ohraniti in negovati identiteto Slovencev na Reki in Hrvaškem;
• ohraniti in negovati slovensko samozavest in slovenski jezik;
• ohraniti in negovati slovensko kulturno dediščino;
• ohraniti dobre in prijateljske odnose s hrvaškim narodom

Dejavnost:

• vzpodbuja medsebojno spoznavanje in druženje;
• neguje društvene in kulturne vezi s Slovenijo;
• organizira učenje in izpopolnjevanje slovenskega jezika, običajev in tradicij, kulturne dediščine ter kulturno-zgodovinskih vrednot;
• prireja razne oblike pomoči in obveščanja;
• organizira kulturna, znanstvena in strokovna srečanja, sodeluje na tribunah, manifestacijah in drugih oblikah druženja in združevanja;
• vzpodbuja in razvija slovensko kulturno dejavnost z gledališkimi, glasbenimi in folklorno-plesnimi prireditvami, razstavami, oblikovanjem knjižnice in z obnovo knjižne zbirke, organiziranjem literarnih večerov in predavanj.
• v prostorih društva so na razpolago slovenski dnevni časopisi in revije, zagotovljena je možnost spremljanja televizijskega programa RTV Slovenija

Upravni odbor društva šteje devet članov društva, predsednica je Jasmina Dlačić, podpredsednik Zvonimir Stipetić, tajnica Sandra Grudenić.

Društvo deluje v skladu s statutom (Prevzem).

Zgodovina društva

Jeseni leta 1947. se je skupina rojakov zbrala v skromni sobici z eno samo željo, ohraniti in občutiti delček domačega kraja tudi v mestu, kamor jih je pripeljala usoda. Takoj so se odločili tudi za ime društva, “Bazovica”, v spomin na slovensko vas pri Trstu, kjer so padle prve slovenske žrtve fašističnega nasilja.

Z velikim navdušenjem so člani in njegova prva predsednica, sedaj že pokojna Zora Ausec, z dobro voljo in marljivostjo vztrajali kljub težkim razmeram in tako je “Bazovica”kmalu postala eden izmed pomembnejših nosilcev ljubiteljske dejavnosti na Reki.

In ne samo to. Društvo so radi obiskovali slovenski kulturni in javni delavci ter z literarnimi večeri, znanstvenimi predavanji in potopisi prispevali k boljšemu spoznavanju nas samih in predstavitvi našega naroda pripadnikom vseh drugih v tem kraju.

Sedaj, po osamosvojitvi naših dveh domovin, je društvo postalo pravo središče za rojake: najprej kot prvi sedež Zveze Slovencev na Hrvaškem, skupne organizacije slovenskih društev v novi državi (1992-1996), katere predsednik je bil tudi tedaj prvi mož “Bazovice”, Vinko Žibert, zatem pa še kot organizator rednih Konzularnih dni, v sodelovanju z Veleposlaništvom Republike Slovenije v RH. Na teh srečanjih s konzularnimi predstavniki, ki potekajo že več kot deset let, se naši rojaki seznanijo z vsemi aktualnimi informacijami iz matične domovine. Tako je naš Slovenski dom, katerega članstvo se je v minulih letih povzpelo na več kot 1900 evidentiranih, postal resničen dom za vse, ki ne morejo tako pogosto v svoj domači kraj.

In prav je tako. Ta občutek skupnosti in istočasno spoštovanja različnosti je bil temelj že od samega začetka delovanja in je tudi prispeval k boljšemu razumevanju z drugimi društvi in skupinami, ki se ravno tako trudijo obogatiti civilizacijsko in kulturno raven našega mesta.

Mogoče bo čez dolgo let, zahvaljujoč tudi spominu na tu zabeleženo, kateri izmed naših, sedaj najmlajših članov, rekel svojemu pravnuku: “Poglej, tudi mi, Slovenci, smo v prelepo čipko mesta ob Kvarnerskem zalivu vtkali svojo nit.”