Dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture

Ker je jezik ena od temeljnih vrednot naroda in njegove kulture, so se člani kar hitro po ustanovitvi društva začeli zavedati strahu, da lepota slovenskega jezika zbledi v pozabo.
Slovenski knjižni jezik je enoten za vse Slovence; združuje jih in povezuje, ne glede na to, od kod so in kakšno je njihovo domače narečje. Tako je tudi zapisano in opevano v eni od kitic pesmi društva Slovenski dom Bazovica:

“.. Dekleta, fantje, otroci in žene
od povsod se radostno smo zbrali,
da bi besede, ki srca vesele,
od mater naših ohraniti znali .. “
Bazovica, Slavko Arbiter

V društvenih prostorih pod je pod okriljem Ministrstva za izobražvanje, znanost in šport Republike Slovenije leta 1994 začel delovati pouk slovenskega jezika. Poleg učenja slovenskega knjižnega jezika se obiskovalci pouka seznanjajo tudi s kulturnimi znamenitostmi in naravnimi lepotami Slovenije, z njeno pestro, značilno tradicijo in bogato ljudsko zakladnico.

Cilj dopolnilnega pouka je ohranjanje in razvijanje slovenščine pri Slovencih izven meja Slovenije, krepitev njihove slovenske identitete, pripadnosti slovenskemu narodu in stikov z matično domovino. Pouk je prostovoljen in za udeležence brezplačen. Poteka v popoldanskem času enkrat tedensko od 2 do 4 ure. Namenjen je otrokom od starosti 4 let, mladostnikom in odraslim.

Učiteljice, ki so poučevale v društvu skozi leta:
– Marija Donadić (1994 – 2008)
– Mojca Podobnikar (2008 – 2010)
– Dragica Motik (2010 – 2015)
– Vida Srdoč (2015 – danes)

Pouk poteka v dveh skupinah v terminu:
Ponedeljek, 17:00 – 20:30, učilnica
Poučuje: Vida Srdoč